Gradovi
Dvor pod konjiškim gradom, katerega naslednica je graščina Trebnik, srečamo v virih že zelo zgodaj. Omenja se že leta 1362. 395 leta je Neža von Freudenberg iz Zreč prinesla svojemu soprogu Henriku Auerju kot doto v zakon ta dvor. Po dvoru se od 1412 dalje imenujejo Ahac Trebniški in njegovi nasledniki. Iz novejših urbarjev ni povsem razvidno, če je prvotni...
več o tem »
Grad je bil zgrajen na strmem grebenu Brinjeve gore na 588 m nadmorske višine severozahodno od romarske cerkve Matere Božje nad kmetijo Podgrašek, po kateri je nekdanji Zreški župnik Matija Karba tudi pravilno sklepal da je tu nekoč bil grad, ki je po 15. stoletju propadal in do 20. stoletja tako propadel da je le ime kmetije bilo sled k nekdanjemu Freudenbergu. Pozidan...
več o tem »
Njegova točna lega ni znana kakor tudi ni popolnoma zanesljivo, če je kdaj sploh obstajal, se v pisnih virih omenja leta 1342 ko je Henrik Tanner pod utrdbo Jamnik postavil kapelo sv. Pankracija in pri Oglejskem patriarhu dosegel beneficij in stalnega duhovnika, zato se domneva da je prav Tanner dal postaviti grad, ki je stal v bližini povečane umetne jame in je bil tip pred jamskega gradu...
več o tem »
Leži na strmem griču (607 m nadmorske višine) ob sotočju reke Dravinje in Ljubnice v kraju Loška gora s čudovitim pogledom na Dravinjsko dolino in Zreče, vendar mu je prav ta lega onemogočala kasnejšo večjo pomembnost. Stal je na ozemlju krškega zemljiškega kompleksa, ki ga je Hema Breško-Seliška poklonila benediktinkam v Krki. Kdo ga je...
več o tem »
Žički dvorec so med leti 1621 in 1631 zgradili žički kartuzijani, ki so tu dominirali 600 let. Dvorec je bil pomembno gospodarsko središče le-teh. Njegovi prostori so bili nekdaj bogato opremljeni ter razkošni. V niši na vzhodni zunanjščini kapele je kakovostna baročna skulptura sv.Janeza Krstnika,ki naj bi bila po prvi svetovni vojni pripeljana iz Žičke...
več o tem »
Domačini imenujejo novi grad tudi »Gornji grad« ali »Krajnikov grad«. Zadnje ime je bilo povzeto po domačem imenu bližnje domačije.
Južno od naselbine na desnem bregu Hudinje je v zadnji četrtini 13. stoletja v zgodnji gotski dobi nastal Novi grad, ki je bil prvič omenjen leta 1322 in je imel podobno usodo kot Stari grad. Upravljali so ga vitezi Viljem in...
več o tem »
Stari grad je eden najstarejših gradov na Slovenskem. Njegovi prvi lastniki so bili sredi 12. stoletja konjiški gospodje, leta 1597 pa so njegovi lastniki po-stali Tattenbachi, ki so za slabih 100 let zaznamovali zgodovino konjiškega gradu in okolice. Ko je leta 1828 lastnik gradu postal knez Windischgraetz, je bila stavba že v razvalinah. Danes se grad, ki ves ta čas...
več o tem »
Domačini imenujejo stari grad tudi »Spodnji grad« ali »Goležev grad«. Zadnje ime je bilo povzeto po domačem imenu bližnje domačije.
Na strmi vzpetini na levem bregu Hudinje ob vhodu v sotesko je nekoč stal mogočen kamnit grad, ki naj bi ga pozidali krški škofje v zgodnji romanski dobi, verjetno že v poznem 11. stoletju. Kot Castrum Weitenstein...
več o tem »

















