Muzejske zbirke in galerije
Brinjeva gora sodi med prve višinske naselbine in je obstajala že v mlajši kameni dobi ter preživela mnoge nižinske naselbine. Arheološka izkopavanja v začetku šestdesetih let so odkrila številne antične najdbe, ki kažejo na razgibano življenje že v davni preteklosti, od 3 do 5 tisoč let pred našim štetjem. Razstava o izkopaninah na Brinjevi...
več o tem »
Beškovnikova kašča je del domačije v zaselku Šentvid, kakšnih 7 km iz Vitanja na pobočju hribčka s slikovito cerkvijo Sv. Vida. V bližini je še rimsko pokopališče in pod njim kapelica. Domačijo iz začetka 19. stoletja sestavljajo ometana lesena hiša, preužitarska hiša, gospodarski objekt in kašča je lesena, pokrita s skodlami in...
več o tem »
Prenovljeno mežnarijo najdemo pri cerkvi svete Barbare. Nekoč so v njej živeli mežnarji, danes pa je v njej etnološki muzej. Zgrajena je bila v 16. stoletju, kar lahko sklepamo po črni kuhinji in tudi po tem, da še ni bila zapisana letnica na lesenem tramu v »hijši«. Kot je značilno za hiše iz takratnega časa, je bila zelo preprosta in je imela...
več o tem »
Kovačija Šrekl - Zajc je nastala z združitvijo manjše obrtniške delavnice Ivana Šrekla in kmečke kovačije Ignaca Zajca. Leta 2007 so pod vodstvom Ignaca Zajca mlajšega demontirali stroje in orodje Šreklove kovačije ter jih postavili v njegovo kovačijo v Dobrovljah, kjer je nekoč koval kovaški mojster Ignac Zajc starejši. Tam je sedaj...
več o tem »
Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) se nahaja na lokaciji bivšega lokalnega kulturnega doma ter tako prevzema strateško mesto in vlogo v Vitanju.
Arhitekturna zasnova stavbe KSEVT v Vitanju je delo arhitekturnih birojev Bevk-Perović arhitekti, Dekleva-Gregorič arhitekti, Ofis arhitekti in Sadar+Vuga arhitekti in izhaja iz načrta prve...
več o tem »
V obnovljeni meščanski hiši v osrčju starega mestnega jedra v Slovenskih Konjicah domuje Mestna galerija Riemer. V njej je na ogled stalna zbirka konjiškega podjetnika Franca Riemerja ter Konjiški muzej. V stalni zbirki si lahko ogledate slikarska dela od zgodnje renesanse do danes. Na dvesto kvadratnih metrih je na ogled več kot sedemdeset slikarskih del...
več o tem »
Muzej »100 frankolovskih žrtev« je bil postavljen v čast dogodku iz 2. svetovne vojne, ko so v Grabnu na Stranicah obesili 100 slovenskih domoljubov. Med najhujše nacistične zločine 2. svetovne vojne sodi krut zločin nad domoljubi ob koncu vojne, 12. februarja 1945 v Grabnu na Stranicah. Izveden je bil kot maščevanje in povračilo za partizansko zasedo v soteski...
več o tem »
Ustanovitev Muzeja gasilstva Dravinjske doline sega v oktober 2000 njegova javna predstavitev pa v april 2001. V Dravinjski dolini in v mestu Slovenske Konjice smo s tem dobili novo priložnost seznanjati se s preteklostjo, širša slovenska javnost pa obsežen prispevek k ohranjanju narodove dediščine. Trenutno muzej na ogled ponuja deset posebnih in dve splošni...
več o tem »
Železniška postaja Zreče je edina ohranjena postaja ozkotirne železnice Poljčane–Slovenske Konjice–Zreče. Ob njej je vlakovna kompozicija z lokomotivo, potniškim in dvema tovornima vagonoma.
Ozkotirna železnica Poljčane–Konjice je bila predana prometu leta 1892, do Zreč pa je bila podaljšana leta 1921. Zgrajena je bila z namenom, da bi povezala...
več o tem »
Ošlakova kovačija je na zreškem območju eden redkih ohranjenih spomenikov stare kovaške obrti. Po pisnih virih naj bi nastala okrog leta 1770, nad vhodom na ožji strani fasade pa je ob vrsti kovaških okraskov še letnica 1789, ko je stavba dobila današnjo podobo.
Ošlakova kovačija je od Zreč oddaljena le tri kilometre in stoji že v...
več o tem »
Hiša iz leta 1803 sodi med najpomembnejše kulturne spomenike na območju južnega Pohorja in Dravinjske doline ter je zasnovana kot prehodni tip med poznosrednjeveško dimnico in razvojno naprednejšo hišo s črno kuhinjo.
Skomarska hiša leži v vasi Skomarje, ki spada med najvišje ležeče slovenske vasi s še vedno prevladujočim kmečkim...
več o tem »
Vodovnikova zbirka prikazuje bivalno kulturo na prelomu iz 19. v 20. stoletje in versko-vzgojno dejavnost, ki je že od nekdaj stalnica življenja skomarskega farufa, saj je zbirka nameščena v župnišču pri cerkvi sv. Lamberta v vasi Skomarje.
Na Skomarju se je rodil Jurij Vodovnik, ljudski pevec in igralec, sodobnik Franceta Prešerna in Antona Martina...
več o tem »


















